Dobrodošli na eVedež! Prijavite se in začnite z uporabo e-gradiv in podpore.
Registracija/Prijava

Aktivno v naravoslovje 6

Učbenik za 6. razred

ISBN 9789610210580
Avtor: dr. Saša Aleksij Glažar, dr. Mitja Slavinec, dr. Andrej Šorgo

V prenovljenem učbeniku Aktivno v naravoslovje 6 izpostavljamo novo preglednejše oblikovanje, strnjeno besedilo, sodobnejše slikovno gradivo, preprostejše aktivnosti in nove rubrike, ki spodbujajo uporabo znanja in kritično razmišljanje, predvsem pa aktivno delovanje.

Zakaj izbrati učbenik Aktivno v naravoslovje 6?

Aktivno v naravoslovje 6 je prenovljen naslednik izjemno uspešnega učbenika, ki ga uporablja več kot polovica slovenskih učencev. Ohranili smo vse ključne prednosti prejšnje izdaje in jih nadgradili z najnovejšimi spoznanji naravoslovne, pedagoške in didaktične stroke. Pri prenovi smo upoštevali tudi predloge učiteljev ter poskrbeli za privlačno in pregledno grafično podobo. Rezultat je sodoben učbenik, ki učiteljem olajša pripravo in izvedbo pouka, učencem pa omogoča lažje in bolj poglobljeno učenje ter povezano znanje.

Ključne prednosti

  • Aktivno učenje: Vsaka učna tema vključuje aktivnosti za raziskovanje in preverjanje naravoslovnih zakonitosti, skladno s sodobnimi pristopi in zahtevami, da vsaj 40 % pouka temelji na dejavnostih učencev.
  • Razvoj veščin: Poseben poudarek je na razvoju raziskovalnih veščin, kritičnega, ustvarjalnega in sodelovalnega mišljenja ter oblikovanju odnosa do narave in skupnosti.
  • Jasna struktura in preglednost: Učbenik je razdeljen na 7 poglavij, vsako poglavje pa na smiselna podpoglavja, ki jih je mogoče obravnavati v eni ali dveh šolskih urah. Vsaka učna tema je predstavljena na dveh sosednjih straneh, kar omogoča odlično preglednost.
  • Sodobna grafična podoba: Prenovljeno slikovno gradivo, kakovostne fotografije, sheme in ilustracije naredijo učenje privlačno in nazorno.
  • Podpora formativnemu spremljanju: Jasno zapisani cilji, rubrike za samoevalvacijo in vprašanja za razmislek omogočajo sprotno spremljanje napredka.
  • Prilagojenost učencem: Besedila so kratka, jasna in razumljiva, vsakemu poglavju je dodan slovarček pojmov, povzetki in vprašanja na vseh taksonomskih ravneh.

 

Didaktična zasnova

 

Avtorji

  • Saša Aleksij Glažar (kemija) – nagrajen za življenjsko delo, avtor številnih učbenikov, strokovnjak za didaktiko kemije.
  • Mitja Slavinec (fizika) – dekan, raziskovalec, urednik, dolgoletni član strokovnih svetov.
  • Andrej Šorgo (biologija) – izkušen učitelj, raziskovalec didaktike biologije, avtor inovativnih učnih pristopov.

Dodatna podpora

Učbenik spremlja delovni zvezek, ki je sicer vezan na staro izdajo, vendar je povsem uporaben tudi z novo izdajo.

Na voljo je letna priprava (trenutno še za staro verzijo), dnevne priprave (trenutno še za staro verzijo), dodatni izzivi v obliki delovnih listov, rešitve delovnega zvezka, na voljo bodo tudi rešitve nalog na koncu poglavij v učbeniku, kratki testi za posamezna poglavja.

Mnenja uporabnikov

Recenzentka Dr. Sonja Škornik

Pri prenovi se je vsebina aktualizirala in daje še večji poudarek na razumevanju osnovnih konceptov, ki jih predstavlja v posameznih sklopih in poglavjih. Teksta ni preveč in posamezna poglavja ter podpoglavja so naslovljena z naslovi oz. podnaslovi, ki so v večini opisni in predstavljajo strnjen povzetek bistva vsebine, ki sledi. Razlage so tudi po obsegu primerno zastavljene, so jedrnate, mestoma strukturirane in navedene po alinejah. Besedilo pa se povezuje in nadgrajuje z bogatim, nazornim in privlačnim slikovnim materialom. 

Ob prenovi učbenika je bilo v ospredju prav slikovno gradivo in tukaj so avtorji, skupaj z ostalimi sodelujočimi pri oblikovanju gradiva, opravili res odlično delo. Fotografije, tako makro-, kot mikroskopske so visoke kvalitete in dajejo skupaj z risbami in ostalimi elementi nebesedilnega dela učbenika (barve, postavitev teksta, inp) privlačen rezultat in učitelju dobro učno gradivo, na katerem lahko zasnuje zanimiv pouk naravoslovja, kljub sicer zahtevnih vsebinam, ki jih vključuje ta predmet.

Učbenik je zastavljen tako, da bo omogočal in motiviral tudi k različnim dejavnostim učenca v pouku naravoslovja, saj mestoma vključuje pobude s kratkimi, izvedljivimi in zanimivi poskusi (mikroskopiranje, razvoj mlade rastline, izhlapevanje vode, inp.) ali vprašanji.

Digitalna vsebina

Z interaktivnimi elementi smo poskrbeli, da so učne teme učencem lažje predstavljive, jim nudijo dodatno obliko utrjevanja znanja, omogočajo več samostojnega dela in možnost večkratnega ogleda preprostih in jasnih razlag.

Med dodatnimi gradivi na spletu, najdete tudi didaktične igre za popestritev učnih ur (npr. soba pobega, sestavljanka, igra vlog, rastlinski activity …) in preverjanja znanja z rešitvami.

120+ interaktivnih elementov:

  • animirane sheme,
  • interaktivne slike,
  • motivacijske video posnetke,
  • posnetke praktičnega dela,
  • video animacije,
  • i-naloge.

Poglavja

1. Snovi
Ostanek supernove Vesolje zapolnjujeta svetloba in snov. Zvezde, planeti in vsa živa bitja, vključno z nami, so iz snovi. Tudi predmeti, ki jih uporabljamo, so iz različnih snovi. Del delcev snovi, ki tvori tvoje telo in predmete, ki jih vsak dan uporabljaš, je star skoraj kot vesolje. Drugi del je nastal pozneje v zvezdah ter eksplozijah na koncu življenja zvezd in njihovih ostankih. ASTRONOMIJA se ukvarja z nastankom, razvojem in zgradbo vesolja. KEMIJA se ukvarja s sestavo, zgradbo in lastnostmi snovi.
unlock Kupi učbenik
2. Kamnine
Planet Zemlja Zemlja je eden izmed osmih planetov Osončja. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončnega sistema. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,6 milijarde leti. Ob nastanku Zemlje so se zaradi težnosti delci začeli združevati in ustvarili razžarjeno tekočo snov magmo. Težji delci, kot npr. železo, so potonili v notranjost in tako je nastalo jedro. Na vročo notranjost našega planeta še danes opozarjajo izbruhi ognjenikov. Magma na površini se je ohladila in postopno je nastala zemeljska skorja, ki je zgrajena iz kamnin. Na njej se je razvilo življenje. Z nastankom, razvojem in zgradbo Zemlje se ukvarja GEOLOGIJA.
unlock Kupi učbenik
3. Energija
Sonce Večina energije v našem vesolju se sprošča v zvezdah, ki to energijo oddajajo kot svetlobo. Na Zemljo prihajajo s svetlobo s Sonca velike količine energije. Del te energije izkoriščajo rastline, ki z njeno pomočjo izdelujejo hrano zase in za druge organizme. Na Zemlji se veliko energije sprosti pri naravnih pojavih, kot so potresi, orkani, strele in poplave. Del te energije izvira iz notranjosti Zemlje, del pa iz sončne energije. Precej energije je nakopičene tudi v snoveh na Zemlji, kot so fosilna goriva in jedrsko gorivo. Kljub temu je z energijo treba ravnati preudarno in čim bolj izkoriščati obnovljive vire energije. Z energijo in energijskimi spremembami se ukvarja predvsem FIZIKA.
unlock Kupi učbenik
4. Živa bitja
Svet skozi mikroskop Če je odkritje teleskopa omogočilo pogled v globine vesolja, je na drugi strani mikroskop razkril svet očem nevidnih stvari, med drugim tudi mikroskopsko majhna bitja ter zgradbo večjih in bolj zapletenih živih bitij. Odkritje, da so vsa živa bitja zgrajena iz celic, je osnova moderne biologije. CITOLOGIJA, področje biologije, ki se ukvarja s celicami, je eno izmed znanstvenih področij, ki se danes najhitreje razvija. Tudi cepivo za zaščito pred covidom-19 je bilo razvito na osnovi poznavanja celice in njenega delovanja.
unlock Kupi učbenik
5. Rastline
Deževni pragozd Pravi vladarji tega sveta nismo ljudje, temveč rastline. Vsaj če upoštevamo maso, saj rastline predstavljajo kar štiri petine vse biomase na Zemlji. Največje »tovarne« biomase so deževni pragozdovi. Pragozdovi so najstarejši še obstoječi ekosistemi na Zemlji, ki so nastali pred več kot 70 milijoni let. Sredi prejšnjega stoletja so deževni gozdovi pokrivali več kot desetino zemeljske površine. Že nekaj desetletij pozneje je bila več kot polovica deževnih gozdov uničenih zaradi človekove dejavnosti. Uničevanje še traja. Z varovanjem okolja se ukvarjajo številne OKOLJEVARSTVENE ORGANIZACIJE.
unlock Kupi učbenik
6. Razmnoževanje in rast rastlin
Kaj bi se zgodilo, če bi čebele izumrle? V zadnjem času pogosto slišimo izjavo: »Če bi čebela izginila z obličja sveta, bi človeku ostalo največ štiri leta življenja«. Predvidevanja se ne bi v celoti izpolnila, se pa v teh besedah skriva veliko resnice. Čebele imajo izredno pomembno vlogo v naravi in pri naši preskrbi z rastlinsko hrano. Če bi čebele izginile, bi prišlo do hudega pomanjkanja hrane, saj ne bi več opraševale rastlin, kot so na primer češnje, jablane ali sončnice. Z naših jedilnikov bi izginili med, hruške, jabolka in češnje ...
unlock Kupi učbenik
7. Rastline in okolje
Zeleno, rumeno in rdeče Zemlja je iz vesolja videti kot modro-zelena krogla. Modrino prispevajo oceani, zelenino pa rastlinski svet. Rastline so poselile skoraj ves planet – najdemo jih tako v vročih puščavskih predelih kot v mrzlih polarnih krajih. Da lahko uspevajo v tako različnih območjih, so se morale na drugačne pogoje prilagoditi in razviti posebne načine za preživetje v neprijaznem okolju. Primer takšne prilagoditve predstavlja večina listavcev. Na začetku jeseni, ko nastopi mraz ali suša, drevesa iz listov potegnejo uporabne snovi in listi se rumeno in rdeče obarvajo. S tem nam nevede priredijo čudovito barvno predstavo. Veda, ki se ukvarja z odnosom med živimi bitji in njihovim življenjskim okoljem, je EKOLOGIJA.
unlock Kupi učbenik